Gin je tako kot večina alkoholnih pijač, nastal kot zdravilna pjača. Gin so izdelovali alkimisti in menihi po vsej Evropi. Najprej so gin razvili v J Italiji, Flandriji in na Nizozemskem. V Angliji je gin postal zelo razširjen po slavni revoluciji leta 1688, ki  jo je vodil Viljem Oranski in po omejitvah uvoza francoskega žganja. Gin je tako postal nacionalna alkoholna pijača Anglije. Gin danes proizvajajo iz različnih zeliščnih sestavin na več različnih načinov. Tako imamo pri ginu veliko različnih blagovnih znamk. Brin je sicer zvezda pri izdelavi gina, vendar gin danes aromatizirajo z zeliščnimi, cvetličnimi, začimbnimi ali sadnimi okusi. Običajno gin pijemo pomešan s tonikom. Gin velikokrat uporabijo tudi kot osnovno žganje pri pripravi aromatiziranih likerjev.

Ime je gin dobil po brinu. Juniperus je latinsko ime za brin. Gin je skrajšana oblika angleške besede genever, ki izhaja iz francoske genievre in nizozemske jenever. Brin je bil kot zdravilno zelišče v zgodovini izredno pomemben del zdravil: Rimljani so za očiščenje žgali brinove veje, srednjeveški zdravniki pa so kljune svojih mask polnili z brinom, da bi jih obvaroval pred kugo. Po Evropi so lekarnarji delili brinova krepčilna vina za kašelj, prehlad, bolečine in vrsto drugih tegob. Ta krepčilna vina so postala izredno priljubljena in dejstvo je da so bili zdravilni nameni pri njihovem pitju kmalu le izgovor. Po nekaterih nepotrjenih poročilih naj bi gin izviral iz Italije iz 17. stoletja. Drugi trdijo, da so gin pili že angleški vojaki v 16. stoletju. Vsekakor gin velja za protestantsko pijačo, ki je svoj vzpon v Angliji doživela z dinastijo Stuart.

Od leta 2013 je poraba gina po svetu močno v porastu. To je prineslo pri proizvodnji gina ogromno inovacij in sprememb. Izredno popularni so postali tudi likerji na osnovi gina. Tako sedaj poznamo tudi sadni gin, pink gin, gin iz rabarbare ali pomaranč, gin s trnuljami …